Socialno omrežje je nekaj najboljšega, kar se lahko človeku pripeti. Ima vse kar potrebujete za odklop od realne družbe in popolno okupacijo domačega računalnika. Seveda ima kul stvari, kot je na primer dodajanje prijateljev. Lepo je videti slike prijateljev in brati kaj počnejo. Seveda je za to poprej poskrbel Messenger. Takoj po nastanku Facebooka so se pojavile budale, tako kot povsod in so vas začeli dodajati norci, ki imajo namesto prikazane slike banano ali Racmana Jako. Ker se ne zavedate kakšne so posledice imeti takšne prijatelje, je kmalu med vašimi znanci 5000 ljudi, ki pojma nimate kdo so. Sedaj berete neke tuje, nezanimive novice o ljudeh za katere vam dol visi. Postanete časopis z mnogimi naročniki, ki jih ne poznate. Seveda to ni vse. Facebook in Google+ imata všečni gumb. Nekaj napišete na oglasno desko, in to je ljudem všeč. Preveč so vsi leni, da bi napisali mnenje ali pa ga sploh nimajo. In ker popolni neznanci skrbijo za vas, vam z lajkom dajo vedeti, da so tam za vas. Poznam celo take bedake, ki lajkajo ker to pač počnejo. Brez da bi prebrali stvar vam dajo lajk. Med obvestili o ljudeh, katerim so vseč vaše objave in tistimi, ki bi radi bili vaši prijatelji pa pridejo tudi obvestila vojne. Brane je znani mafijski boter in potrebuje vašo pomoč, da kupi gangsterski avtomobil. Stane bi rad da mu pošljete kravo in Rozamunda vas obvešča, da je našla zaklad. Skratka obvestila o uspehu ali prošnje po pomoči. Postali ste virtualni Unicef. Poleg vsega tega pa so tu še prijetna povabila v skupine, nategovanje firm, da postanete njihov pripadnik in vabila na otroške delavnice za 3 letne otroke. Te sem prepričan da pošilja policija in tako lovi pedofile. Ko enkrat podpišete pogodbo s hudičem, poti nazaj ni. Ne glede na to da "zbrišete" profil bo na trdem disku nekje v Ameriki ostal za večno. Leto kasneje lahko vse dobite nazaj, ako tako želite. Edina pot da se ga znebite je objava gay pornografije, vendar sem kljub izgubi računa prepričan, da je shranjen. In zakaj bi nekdo hotel vse to. Zabijanje časa z branjem nezanimivih zgodb , ki nas pravzaprav sploh ne zanimajo. In v čem je fora? Ljudje radi nadzorujejo druge. Tako kot nam je všeč Big Brother in podobni šovi, smo radi seznanjeni s trenutnim početjem soljudi. Tako se učimo in se odločamo o tem kaj bomo počeli. Če nekdo napiše, da gre na kosilo, se tudi nam zazdi da bi bilo dobro kaj vtakniti v usta in storimo enako kot naš "prijatelj". Seveda vsi radi gledajo napol gole slike nasprotnega spola in vsi imamo radi slike fešt, da spoznavamo zasebno življenje naših prijateljev. Facebook nam je vzel življenja in postajamo ljudje bebave dobe. Večkrat sem ga ze zbrisal, vendar me masa ljudi, ki je gor vleče nazaj. Ljudje so postali nedostopni. Edini kraj kjer jih lahko kontaktiraš je spletna
stran. Nihče ne bere smsov, maila, nihče se ne oglaša na telefonske klice. Vsi sedijo pred računalnikom in čakajo vaš klik. Pomislil sem... zakaj bi kljub večinski neuporabnosti Facebook sploh izbrisal. To navsezadnje ni rešitev ampak bežanje. Potrebno ga je obdržati. Edina stvar, ki jo moramo omejiti je čas. Instaliral sem si gumb, ki mi na brskalniku pokaže ali sem dobil obvestilo. Tako nisem več na tej prekleti strani in ne berem več blesavih novic. Gor grem le, ko me ljudje potrbujejo, ali pa jaz potrebujem njih. To je čar socialnega omrežja. Čeprav imam kup neznancev, ki izgledajo kot rože in avtomobili, njihove stvari spregledam.
Uporabljam ga le se ko je potreba in mislim, da lahko rečem, da nisem več odvisen od njega. Facebook je kot punca. Dobro ga je imeti čeprav ni tako zelo uporaben. In kaj hitro postaneš zasvojen z njim in se ga le stežka odvadiš.
