Abuse the force

On your own

Zatiran od ljudi

Fotografiranje

Sigurno je že pred vas skočil fotograf in vas presenetil z bliskavico. Na javnih krajih se to pogosto dogaja, sploh če izstopate z videzom ali pomembnostjo. Zanmivo je, da prvi odziv je nagonsko strah. Ljudje se prestrašijo hitrega gibanja in skremžijo glavo. Potem ugotovijo za kaj se gre in se sramežljivo nasmejejo. Ko pa dokončno predelajo stvari v glavi in uklopijo program za take dogodke, se začnejo kremžiti. Večina se jih postavi postrani, da bi zgledali vitkejši, pokažejo svoj lepši profil, podalšajo obraz, drugi pokažejo jezik, začnejo škiliti ali se dreti, spet tretji začnejo mahati z rokami in poizkušajo s svojimi majhnimi dlanmi skriti svoj obraz. Stvar je čisto odvisna od tega, kako hitro znate reagirati in kako ste zadovolni s samim sabo. Če si fotograf in slikaš, moraš bit vedno pripravljen, da boš tudi sam pristal na sliki. Čeprav bo najbrž nagonsko prva slika presenečena, bo zagotovo druga sproščeno nasmejana. In takšne bodo tudi sledile. Če si nekdo, ki pazi na svoj izgled, se seveda začneš postavljat in pozirat, da bo slika čim bolj lepa, saj je od tega odvisno koliko ljudi bo okoli tebe. Naprimer precedniki izgledajo na vseh slikah enako. Prav naštudirana poza, v kateri se zdijo sami sebi všeč, in to uporabljajo na vseh fotografijah. Isto finto uporabljajo navadni smrtniki. Vedno isti nasmeh, isti pogled, isti kot glave, isti kot telesa, skratka vse tako, da zgleda ok.
Ljudje, ki se pačijo, se prav tako sami sebi zdijo zanimivi. Ali hočejo pokazati, da so odštekani, ali pa se jim samo fino zdi, da pokažejo notranjost ust ali uporabljajo poze hello kitty in podobne fore. Skratka se nočejo prikazati v normalni luči. Želijo izpasti bolj energično, kot v resnici so.
Ljudje, ki pa se sramujejo sami sebe, se hočejo ponavadi skriti. Ali jim kaj na njih ni všeč, ali jih je preprosto sram in se bojijo, da bodo na fotogarfijah izpadli čudno. Takšni se pokrivajo, obračajo stran, začnejo pokrivati objektiv,...Preprečiti, da bi končali na sliki. Seveda je to najslabša oblika, saj pridete na družinskem portretu z rokami na obrazu in izgleda kot da jokate, če ste obrjeni stran, ste kakor črna ovca in izgleda da vas družina ne priznava. Na koncu vsega pa se le ne morete skrivati večno in na zadnje slej kot prej (če je le vztrajen fotograf) pristanete na fotki z sramežljivim nasmehom ali čudno spačeno obrazno mimiko.

Če se gibljete po prireditvah ali ste znani ali karkoli. Ne se pretvarjati kakšni ste. Imejte sproščen nasmeh, postavite se kakor vam paše, saj na koncu se le fotograf prepogne ali karkoli, da vas slika čisto z drugega kota, skratka,...bodite to kar ste in ne dajite lažne podobe o sebi. Fotografija je zabeleženje stvari, dogodkov, oseb v tistem času, takšne kot so. Če bi potrebovali laži, se jih da napraviti v programu. Sproščeno in samozavestno v svet.

Moby - Porcelain

In my dreams I'm dying all the time
When I wake its kaleidoscopic mind
I never meant to hurt you
I never meant to lie
So this is goodbye
This is goodbye
Hey, Hey, Hey, Woman, it's alright.
Hey, Hey, Hey, Woman, it's alright.
Tell the truth you never wanted me
Tell me...
In my dreams I'm jealous all the time

Then I wake I'm going out of my mind
Going out of my mind

Ko se ti nebo nasmehne

Zeleni december

No pa ga imamo. Klimatske spremembe so zj*** cel svet. Smo 25. decembra in zunaj je vse zeleno. Prijetnih 17°C, razeh topel vetrič, čebelice v zraku, čakamo samo še zvončke in trobentice. Letos smo prvič v najbrž kar zgodovini imeli na stežaj odprta vrata in okna na Božični večer. V bajti smo imeli vroče. Že res da imamo dobro fasado in okna a vseeno ne bi smelo biti tako toplo. Namesto snega, sem se v jutro zbudil v dežju. Vsaj mavrica se je narisala. Okrašena smreka in zunaj trava ne gre skupaj. Mora biti bel kontrast drugače ni nč. Naši toplogredni plini, ozonske luknje in vse to nam je letne čase zamaknilo. Poletje se je potegnilo v jesen, jesen se je v zimo. Letošnja pomlad bo prijetno bela in ko napočijo poletne počitnice, bomo nabirali zvončke. V šolo boste šli, ko bo sonce najbolj pripekalo. Svet se še vedno vrti, a ta zamik ga je spigal. Stavim da so nas nezemljani z ogromno nevidno vesoljsko ladijo premaknili s tirnice oz. zadržali za nekaj mescov, tako da so zamaknili letne čase. Skratka...vremeni se je strgal, uničlo je lepe spomine in željo po njihovem nadaljevanju. Nič več vročih julijev, nič več mrzlih decembrov. No ja...samo običaje in mesce moramo zamakniti, pa bo vse ok. Par mescov bi morali preskočiti, pa bi se vse vrnilo. Fora bi bila, ker par mescov ne bi imeli spominov, dogodkov...nič. Postarali bi se za par mescov kot bi rekel keks. Ah...prezakomplicirano vse skupaj. Vremenu se trga in to je to.

I wish you mery Christmas

This snowman is shaping up to be an 8,
But not out of 10,
The robots awake to find that they've been taped down,
Wondering when they'll break through these chains,
But little boys have action toys for brains,
I'm living proof it can last a long time,
Now the girls off the street are innocent and sweet,
When they're all in bed,
They got their make-up and dreams of wonderland,
Sprinkled inside their heads,
And soon they will change,
But tonight Hollywood has never seemed so strange,
Now mother's pray it'll last a long time.
I want to roll around like a kid in the snow,
I want to re-learn what I already know,
Just let me take flight,
Dressed in red, through the night,
On a great big sled.
I want to wish you merry Christmas,
Ho Ho Ho.
Now they boys are all grown up,
And their working their fingers to the bone,
They go around chasing them girls on the weekend,
You know they still can't be alone,
I've been racking my brain,
With thoughts of peace and love,
How on earth did we get so mixed up?
I pray to god it don't last a long time.
I want to roll around like a kid in the snow,
I want to re-learn what I already know,
Just let me take flight,
Dressed in red, through the night,
On a great big sled.
I hear the sound of bells,
There's something on the roof,
I wonder what this night will bring.
I want to roll around like a kid in the snow,
I want to re-learn what I already know,
Just let me take flight,
Dressed in red, through the night,
On a great big sled.
I want to wish you merry Christmas,
I want to wish you merry Christmas,

Božična večerja

Na Božični večer je treba nekaj pojest. Pri nas je bilo kosilo malce drugačno kot ponavadi, saj je bila sestra šef kuhinje. Ubistvu je ona vse prpravla, kuhal sem pa jaz. Tako je če se gre ženska med kuhanjem rihtat. Za predjed je bila pomarančna juha. Mislim da je osnova iz korenja in čudaških začimb, za bizaren okus pa so noter ožeti dve pomaranči. Pikantno, sladkom slana juha z grenkim priokusom. Kr neki če mene uprašate. Je pa zanimivo. Sledila je svinjska pečenka, prepikjena z korenčkom in slanino. Zraven knedelčki iz semen. Kuhani beluši, omaka iz korenja, čebule in pač kar je bilo pri pečenki+smetana. Vse skupaj založeno z veliko zelene solate.
Za posladek pa še nekakšna čokoladna krema z mletimi lešniki, malinami in nekakšnimi palčkami. Mislim da so tiste, ki so v sladoledu. Spet kislo sladka stvar. Preveč vsega če me prašate. Vse skupaj je bilo zalito z nekim Castello di Diablo vinom. Super je.
Na koncu ne vem zakaj, smo se slikali. Smreke se ne vid, ker sem jaz pred njo.(Ni tako lepa) Skratka...naša LoL Božična fammily.

Ko novinarju prekipi

Podmladki SDS, SLS in NSi so ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću prinesli monopoli in božično željo, naj ne kandidira več za župana. A želja, da bi z županom odigrali igro monopolija, se žal ne bo uresničila. Jankovičev odgovor: “Z otroki se ne igram”.

Janković jim ni ostal dolžan in jih je obdaril nazaj. Tako jim je podaril uradni list, uradne podatke o zadolženosti občine, podatke o glasovanjih o proračunih in knjigo Mira Cerarja Kako sem otrokom razložil demokracijo.

Sicer mi Janković ni prav pri srcu, ker je hotel uničiti tržnico, ki je arhitekturni spomenik in namesto nje narediti garaže, ki naj bi sedaj bile pod zemljo. Vendar pa se je po drugi strani prav lepo prikupil z urejenimi vrtički, ki so praktično zaston. Vsak župan ima dobre in slabe namene z mestom. Mislim da kolikor sem jaz videl njegova dela, je storil več dobrega kot slabega. Vendar se tu sploh ne gre za to. Gre se za nespodobno vedenje šmrkarije, ki so komaj spackali šolo in se grejo takole igrati. Že res da poznajo najnovejše metode in ne vem kaj...a stara praksa je še vedno veliko več vredna. In s takim žaljenjem župana, bi morali pristati v kakšnem zaporu. Župan je le oseba, ki je nad ljudmi in vidi koliko težav ima v resnici mesto in jih mora skrivati. Ljudje vidijo samo svoje potrebe in potrebe mesta. Župan pa mora te potrebe izpolnjevati, kljub temu da je mesto v strašnem minusu. Skratka...telo nespodobno in neprimerno obnašanje letom. Novinar ima čisto prav. Navsezadnje...starost je modrost.

Celoten pogovor:

In še novinar:

Houston, we've failed.

Recoil

Dobri stari časi. Spomnim se še svojih prvih igric. Moja prva je bila Fly Simulator. Zelena tla, modro morje, modro nebo, in nekaj belih črt za prepoznavnost. Igra tako enostavna da bi jo lahko sam naredil. A bilo je zanimivo. Vse se je premikalo. Potem je prišel Wolfenstain, Queen Quest in podobne. Računalniki so iz dneva v dan postajali bolj zanimivi in napredni. Prišli so Indiana Jones, Tomb Raider in Recoil. Recoil se mi je zaradi neznanega razloga vtisnil v spomin. Tankec, ki pobira nova orožja in pogone, se pelješ okoli in streljaš druge. Morda mi je ostal v spominu ker nisem znal priti dlje od 3. levela. Stvar se mi je zdela preveč težka. Nisem dohajal drugih, ki so se peljali mimo in me streljali. Nisem razumel navodil. Nisem vedel kaj počnem. Dolga leta nisem vedel imena. Iskal sem jo, nikjer je ni bilo. Čudežno izginila vsaka sled za igro. Internet sem okoli obrnil in iskal igro z rdečim križem in imenom na Re... Vendar igre ni nikjer bilo. Včiraj pa se je zgodil čudež. NaYoutube sem našel meni. Takoj sem ga prepoznal. Stvari ne moreš zgrešit. Hitro sem poiskal igro. Bilo je kot bi se pomlajšal za 10 let. Spet tisti dobri stari časi, ko nisem vedel kdo sem. Isti začetek,ista zgodba, isti sovražniki. Vse je bilo popolnoma enako. Morda je edina razlika da vem kako se uklopi kode, prebere navodila, nastavi kontrole, in na sploh igra ne šteka več. Skratka...lepo je spet živeti staro življenje. Vem da je grafika v **** ampak igra je zakon. Tako kot bi igral tetris. Malce tako za zabavo...Če je tam zunaj še kdo, ki jo je iskal tako kot jaz da bi oživel stare spomine, tukaj imate. Naslov je RECOIL.