Človek ki ne misli

Ko se pravljica uresniči

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Fri, 11 Dec 2009 09:04:00 +0000

Pravljice so idealne. Kraljična v težavah, pride princ na belem konjičku in jo odpelje v svoj grad in srečno živita. Realno življenje ni ravno takšno. Sej ni treba kupiti lipicanca in jezditi po svetu. Važen je namen. Ker sem nenavaden človek imam tudi nenavadne želje. Velikokrat si želim, da bi se zgodilo nekaj romantičnega, nekaj kar ni normalno, nekaj kot v pravljici. Da oseba naredi vse zate, tako kot tudi jaz delam vse za druge.
In ko kraljična v besu ubije princu konja, je princ jezen in žalosten. Njegov prijatelj, ki ga je prenesel okoli sveta na svojem hrbtu leži na tleh z velikim nožem v trebuhu, v luži krvi kakor riževa krogljica v paradižnikovi omaki. In ko je kraljevič zaprt v najgloblji sobi, ki jo grad premore, zjutraj pride kraljična, potrka na vrata in mu pripelje belega konjička. To ni konjiček, s katerim je prepotoval svet, a vendar. Hiter je, lep je, velik je. Beli konjiček. In princ je spet srečen. In zopet živi v najvišjem stolpu, ki ga grad premore, boža oblake in pozdravlja sonce, gleda ptice in občuduje kraljestvo. In pravljice se dogajajo.

PS: Petra nisem mislil pol 6 zjutraj ampak popoldne.

Wanna be fotograf

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 10 Dec 2009 21:53:00 +0000

Danes ima veliko ljudi fotoaparate. Ne ravno za slikanje. Bolj za okras. Niso se vsi rodili z žilco za slikanje in se probajo narediti zanimive s tako bednimi fotografijami, kot jih imam jaz. Razlika je le da vsi radi razkazujejo svoje imetje. Vedno se slikajo z novim objektivom, če pa tega nimajo nekaj časa, pa s fotoaparatom. Skratka...mora se vidit, da je mašina pri bajti.

Ko dobite cvetico v roke...se uprašajte.

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 10 Dec 2009 20:20:00 +0000

Kaj nam sporoča oseba, ko nam podari cvet?
Amarilis – spoštujem te iz dna srca, iz dna svoje duše
Bezeg - postajaš vse hladnejši(a) do mene
Bodika - romantika se umika in za seboj ne pušča nobene sledi
Ciklama - z najčistejšo naklonjenostjo te nadvse cenim in spoštujem
Čebula - odvraten(a) se mi zdiš
Dalija - moje srce je vedno s teboj
Hijacinta – moj sen me vleče k tebi
Češnjev cvet - moja rdečica ob tvojem prihodu utegne razbrati skrito čustvo in naklonjenost, ki jo gojim do tebe
Lipov cvet – čutna ljubezen izgine kot nočna rosa, duhovna ljubezen pa kot zlata zvezda
Marelica (vejica) – Angel tvojega spola –obožujem te
Beli nagelj – simbol natesnejšega prijateljstva, saj ta barva ostane nespremenjena, dokler te smrt ne razgali
Rdeč nagelj - ne boš se mogel(a) več upirat, ko boš spoznal(a) globino moje ljubezni in spoštovanja
Bela narcisa – me boš povsem uničil(a)
Rumena narcisa – si nestalen(a) kot ta čudovita cvetlica, ki se ponosno dvigne in nato v hrepenenju povesi svojo glavo
Vrtnica - kraljica rož, zaradi svoje lepote, vonja, barve in oblike cvetov simbolizira lepoto in ljubezn. Z vrtnicami je mogoče simbolično povedati marsikaj.

-Vrtnice poslane vsak mesec, neodvisno od barve, pomenijo večno lepoto.

-Rdeča vrtnica sporoča »ljubim te.« Pomeni tudi spoštovanje in pogum.

-Bele vrtnice imajo več pomenov: »si nebeška,« čaščenje in ponižnost, nedolžnost in čistost, »vreden sem te« ter skrivnostnost in molčečnost.

-Rožnate vrtnice v grobem simbolizirajo milino in nežnost. Globlje sporočilo imajo temnejši in svetlejši odtenki.

-Temno rožnate simbolizirajo hvaležnost in spoštovanje, svetlo rožnata barva pomeni občudovanje in sočutje.

-Rumene vrtnice ponavadi pomenijo radost in zadovoljstvo, lahko pa izražajo tudi »spomni se name.«

-Oranžne vrtnice izražajo navdušenje in hrepenenje.

-Zelo temno rdeča vrtnica izraža »neizmerno lepoto.«

-Šopek iz rdečih in rumenih vrtnic simbolizira vesela in družabna čustva.

-Blede barve predstavljajo družabnost in prijateljstvo.

-Šopek iz vrtnic, ki imajo cvetove še v popkih simbolizira lepoto, mladost in nedolžno srce. Lahko izraža tudi »si mlada in lepa.«

-Rdeči popki pomenijo »čista in ljubka,« beli popki predstavljajo deklištvo oz. »premlada za ljubezen.« Ena sama vrtnica simbolizira preprostost.

-Vrtnica v polnem razcvetu izraža »ljubim te« ali »še vedno te ljubim.«

- Šopek polnocvetočih vrtnic predstavlja hvaležnost. Veneče bele vrtnice imajo dva pomena: minljivo lepoto in »ne napraviš vtisa.«

Neglede na vse zgornje pomene, vrtnice vedno sporočajo, da je pošiljatelj romantičen človek, ki želi povedati nekaj posebnega.

Skratka...vrtnice so izraz ljubezni. Ljubezni, ki je ne morete povedati skozi usta, lahko pa jo poveste skozi rože.

It's the end

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 10 Dec 2009 15:05:00 +0000

So at my show on Monday
I was hoping someday
You'd be on your way to better things
It's not about your make-up
Or how you try to shape up
To these tiresome paper dreams
Paper dreams, honey

So now you pour your heart out
Your telling me you're far out
You're not about to lie down for your cause
But you dont pull my strings
'Cos I'm a better man
Moving on to better things

Well uh oh, oh I love her because
she moves in her own way
Well uh oh, oh she came to my show
just to hear about my day

And at the show on Tuesday
She was in her mindset
Tempered furs and spangled boots
Looks are deceiving
Make me believe it
And these tiresome paper dreams
Paper dreams, honey
Yeah

So wont you go far
Tell me you're a keeper
Not about to lie down for your cause
And you don't pull my strings
'Cos I'm a better man
Moving on to better things

Well oh oh, oh I love her because
she moves in her own way
Well oh oh, oh she came to my show
just to hear about my day

Yes our winter storm will never make it
Through all the summers
Their keeping us instead of
Kicking us back
Down through the suburbs
Yes our winter storm will never make it
Through all the summers
Their keeping us instead of
Kicking us back
Down through the suburbs

But uh oh, I love her because
she moves in her own way
But uh oh, she came to my show
just to hear about my day
But uh oh, oh I love her because
she moves in her own way
But uh oh, oh she came to my show
just to hear about my day

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 10 Dec 2009 08:39:00 +0000

Globoko na dnu črnega morja

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 10 Dec 2009 08:15:00 +0000

Imela si ga, heroja z Olimpa. Ob tebi posnosno je stal, te objemal in poljubljal. A tvoje roke prenizko so visele, da bi ga objele. Tla so bila postrani, zdrsel je stran. Padel skozi obalo, padel v globok ocean. Išči,išči ga na dnu, nekje v temi stoji, tempelj tebi posvečen gradi, čaka nate, na tvojo dlan, da potegneš ga tja gor kjer še vedno je sončen dan. Reši heroja morskih pošasti, reši ga temnih globin. Podaj mu dlan, pokaži luč, povej mu da zgoraj še vedno sije dan. Popelji ga nazaj v nebesa, pokaži mu pot. Daj mu ljubezen, spomni ga, kako je bilo nekoč. Reci mu ljubi in ljubezen bo prišla. Ne išči popolnosti, ker popolnost si imela, pa je nisi objela, zato je zdrsela, padla v ocean. Daj ji spet dlan.

Vsi jih potrebujemo te dni

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Wed, 09 Dec 2009 19:21:00 +0000

Lep blog malce enostavnejše

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 08 Dec 2009 18:26:00 +0000

Če vam moja unikatna lekcija o unikatnem oblikovanju bloga ni všeč ali se vam zdi prezapletena imam tu še eno za vas. Ta je veliko lažja.

1. Najprej greste na TO stran in si izberete kakšen blog bi imeli. Kliknete na temo inizberete DOWNLOAD.

2. Stvar si shranite nekam na računalnik. Nato greste na svoj blog in kliknete DELOVNA TABLA. Poiščete gumb POSTAVITEV in nato UREDI HTML. Tako kot pri moji lekciji.

3. Namesto preurejanja kode izberete BRSKAJ, poiščete datoteko, ki ste jo shranili in izberete datoteko s končnico .xml. Drugi dve sta samo beležki. Nato kliknete NALOŽI.

4. Stvar samoše POTRDIte IN SHRANIte in že imate novo lepo podobo svojega bloga. Ni unikat, je pa veliko lepša, kot tiste, ki vam jih Bloger ponuja.

Ljudem trga

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 08 Dec 2009 18:15:00 +0000

Zakaj so ljudje danes takšni kot so? Čemu vržejo sodniku bombo v stanovanje? Zakaj nasilje? Vsako nasilje ima razlog. Nekatero dober, drugo slab. Kaj bi vi naredili, če bi vam povozili otroka, in bi ''moricel'' bil oproščen in bi hodil po svetu, kot da se ni nič zgodilo?
Kaj bi storili, če bi vam zdravniki vzeli otroka in bi jim za to samo začasno vzeli licenco?
Kaj bi vi storili, če bi vam hčerko posilil frik in bi prosto hodil okoli?
Kaj bi vi storili? Bi se vrgli v kriminal? Ste pripravljeni v imenu pravice pobijati? Jaz sem. Bolje ubiti človeka, sedeti 2 leti in biti prepričan, da je svet pred tem varen. Zdi se mi vredno zapraviti 2 leti življenja za rešitev bog ve koliko življenj. Kako je lahko sistem takšen, da pravici ni zadoščeno? Kako lahko sodniki dovolijo takšne bolane sodbe? Kako si upajo početi to? In na zadnje...zakaj se čudijo, ko jih poizkušajo ljudje ubiti?

Rumena podmornica

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 08 Dec 2009 18:10:00 +0000

Ko si do konca zadet....

Dolenske Benetke

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 08 Dec 2009 18:08:00 +0000

Kostanjevica - mesto kulture

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 08 Dec 2009 17:20:00 +0000

Kostanjevica na Krki je že od nekdaj bila kulturno mesto. Ne le, da smo vedno gostili umetnike, tudi sama populacija Kostanjevice je preplavljena s umetniško krvjo. Vedno smo podpirali razvoj prireditev, atrakcij za turiste. Imamo 2 tovarni, ki komaj še dihata, drugače pa smo polni turističnih kmetij, imamo dve zgradbi, ki gostita razstave, imamo jamo in mnogo zanimive arhitekture. Skratka...popolna podoba mesteca, kot bi ga gradili po navodilih pravljice. A vendar. Kljub mnogim turistom, še posebaj poleti Kostanjevica počasa tone. In zakaj se nikoli nič ne zgodi, da bi začela rasti? Zgradili smo obvoznico, da bodo ljudje lažje zgrešili Kostanjevico. Tovarni sta skoraj mrtvi. Dohodkov ni, razen mizerne vstopnine za razstave, ki so seveda redke saj je večina razstav zaston. Imamo kup umetnikov, ki pa nimajo šole ali pa ne morejo organizirati razstav zaradi primitivnega kmečkega prebivalstva, ki ne podpira kulture. Sicer smo razvili FLOKart, ki se ukvarja z organizacijo prireditev in razstav. Mladina se res trudi da bi živelo vse skupaj. Vendar to ni rešitev. Velikokrat sem razmišljal. Kako zelo je neizkoriščen naš samostan. Počasa ga obnavljajo, v njem je razstava, ki je stara že sto let in jo je že vsak videl vsaj 100x. Zakaj ne bi bil v ''gradu'' hotel? Ne hotel za vsakogar. Prestižen hotel. Hotel za ljudi z mastnimi žepi. Lahko bi bil prefinjen hotel, z prefinjeno restavracijo. Okoli gradu bi lahko bil čudovit park z veliko golf igrišči. Seveda bi bila lahko tu pot za sprehod, tek, kolesarjenje,...Blizu so Gorjanci kjer bi jim lahko nudili lov ali polet z padalom ali balonom, pozimi smučanje. Skratka...en kup stvari, ki jih ljudje radi primejo v roke. Vsi radi pokukajo v naravo v spremstvu vodiča. In koliko zaposlenih bi lahko imeli samo od enega hotela. Bogati prasci hočejo vse urihtano. Na osebo bi sigurno prišlo 10 ljudi, da bi skrbeli da je vse popolno. Bilo bi idealno. In tudi zaslužek bi naredil naše majhno mestece bogato. A kaj, ko nismo nikoli bili za napredek. Glavno da imamo štiri stene in streho, da so slike in kipi zaščiteni. Drugo nas pač ne zanima. In tako počasa propadamo. Bili smo že na vrhu, ko smo v Rimskih časih bili križišče pomembnih cest, a vse je propadlo. Imamo sicer še mestne pravice a to nam ne pomaga veliko. Še malo pa bo Šenternej začel ob naši meji graditi poslovne objekte. In tako se jim bomo pridružili in Kostanjevica ne bo več Kostanjevica ampak Šentjernej.

6.12.1989

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Sun, 06 Dec 2009 12:20:00 +0000

6 moja srečna številka. 6 datum ko sem prvič pokukal na svet. 6 ko sem prvič drago uprašal če bi bila moja. 6 je zame magična številka. Svet se mi vrti okoli 6. Dopolnil sem 20 let. Niso le lasje sivi, tudi brada je že bela. Penzije še ni, staram se hitro, skratka...prou zanimivo je opazovati kako ti življenje teče in kako se staraš, iz otroka v moža, moža v dedka. Skratka...lep občutek.

PS: Hvala vsem za vse lepe želje:D

Sv. Miklavž je na poti

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 03 Dec 2009 18:21:00 +0000

Spominjam se dobrih starih dni, ko je decembra padal sneg. Spominjam se večerov pred Miklavžem, kako so ponoči hodili po snegu Miklavž, angeli in parkelni. Prišel, potrkal in vsi smo se poskrili, da nas ne bi parkel odnesel. Potem smo vendarle prišli pred vrata in zmolili tistih par molitev, za katere smo dobili bombone ali pomaranče. Bilo je čarobno in prav lepo. Še lepše se je bilo ustati naslednje jutro ob 5ih in pogledati kaj je v peharju, ki smo ga nastavili. Hitro sem ga odnesel v sobo, saj so se stari vedno jezili naj grem nazaj spat. Kaj spanje, ko pa je pehar poven sadja in sladkarij. Bilo je lepo. Morda je bilo še posebno lepo, ker sem na vse skupaj gledal skozi otroške oči.
Danes so stvari popolnoma drugačne. Snega ni, Miklavža tudi ne. Ponekod še hodi, vendar se ustavi samo pri hišah, ki so plačale za darila. Ne predstavljam si otrok, kaj si mislijo, ko dobri striček koraka mimo njihove hiše, ne da bi se ustavil. Včasih smo otroci bili otroci. Obogali starše, bili tihi in prestrašeni. Bili smo pač pravi otroci socializma. Danes se ne bi čudil če bi kateri uprašal Miklavža če mu, da cigarete in ga nato še brcnil v nogo. Mladina je postala pokvarjena. V glavah ima slabe misli, same vragolije in kako kje narediti škodo. Kako smo bili včasih veseli, ko so nam starši kupili sok ali CocaColo. In kako počasi smo pili, da bi užitek trajal večno. Danes starši raje dajo otrokom 20€ in jih pošljejo ven. Ti se zapijejo, zakadijo in pridejo domov, če pridejo. Tako kot propadajo stari običaji, propada stara družba. To ni starokopitnost. To je zavedanje, kaj svet izgublja in kam gre. Vedno sem si mislil svoje, ko so ste stari drli. Zdaj vem zakaj. Ko pomislim kako idealno je bilo včasih vse, danes to vidim samo še v kakem filmu.

Barve skozi pasje oči

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Thu, 03 Dec 2009 17:51:00 +0000

Mravlje in bogovi

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Wed, 02 Dec 2009 20:01:00 +0000

To sem enkrat videl v eni nadaljevanki. Ljudje verujejo v boga. Gradijo svetišča, delajo obrede, včasih so celo ljudi pobijali v dar bogovom. Skratka...delajo vse v upanju, da jih neka višja sila usliši in jim nevidno pomaga. Skratka...ljudje verujejo.

Mravlje, možno da nas častijo, mogoče nam gradijo svetišča in vse. Kaj mravljam pomaga, ko brez vesti pohodimo mravljišče, ga zalijemo z vodo in zažgemo? Nič. Torej kaj nam pomaga verovanje v Boga? Upanje, da nas ne bo pohodil ampak dvignil na prstu in opazoval kako bomo lezli po njemu.

Ko igra postane resna...

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Wed, 02 Dec 2009 18:10:00 +0000

Aliansa rudarji:D

Dobri stari vek

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Wed, 02 Dec 2009 17:43:00 +0000

Že od nekdaj so bile plače v Sloveniji precej nizke. Odkar imamo recesijo je vse skupaj še veliko slabše. Ljudje se borijo za delovno mesto, ljudje se borijo za podalšan delovnik, da bi si zaslužili dovolj denarja za življenje. Plače nikakor niso spodobne, ampak podlo nizke. Zakaj bi se ljudje borili za podalšan delovnik in delovno mesto? Pokazati bi morali da država brez delavcev ne more delovati. S tem bi si dobili spoštovanje. Dvomim da bi politiki pobirali smeti ali pekli kruh in molzli krave. In zakaj bi se borili za podalšan delovnik? Osnovna plača bi morala biti dovolj za preživetje, podalšan delovnik pa za dodatne denarje. Ljudje razmišljajo popolnoma narobe, medtem ko si v vrhu države dodeljujejo vse višje plače, ogromne nagrade in na sploh razmetavajo z denarjem. Če bi si vsak poslanec za 1000€ zmanjšal plačo, dvomim da bi se mu veliko poznalo, bi se pa ogromno poznalo pri ljudeh, ki bi dobili nekaj dodatnega denarja. Prišli smo nazaj v stari vek. Imamo gospode, ki žrejo in lenarijo, in imamo hlabce, ki zaston delajo, da dobijo za jest. Škoda je le, da so ljudje postali tako butasti, da niso sposobni spackati skupaj enega konkretnega upora. Naredijo stavko, en dan stojijo pred parlamentom, pridejo ven velike ribe in rečejo:'' Umirite se, pojdite domov, stvar bomo uredili''. Ljudje naivni verjamejo, da se dejansko nekaj dogaja in veselo oddidejo domov. Vlada pa se v parlamentu smeje. In ko po nekaj mescih ali letih ljudje ugotovijo da ni nič drugače si rečejo:'' pač ne moremo spremeniti''. Kje so dobri stari časi, ko so kralje pobili? Vlada je pokvarjena in skrbi samo za svojo rit in nihče se ne upa nič storiti. Svet potrebuje enga revolucionarja, ki bo spet povrnil ljudem ponos in dostojanstvo. Zakaj bi človek, ki ne more živeti umrl, ko pa se lahko z vsemi štirimi zagrabi česarkoli in da svoj zadni dih za življenje. Če bi kakšna policija to prebrala, bi me sigurno zaprli in ubili kot grožnjo demokraciji. Kakšna demokracija, ko pa je Slovenski narod suženj tistim, ki so na oblasti, ki ližejo rit Ameriki. Če ne bo kdo drug, bom pri 80ih letih naredil revolucijo. Tako bo vseeno če me ubijejo ali zaprejo, ker bo tako ali tako kmalu umrl. Nekaj je treba premakniti za boljši svet. Tako se ne da več živet.

FAIL

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 01 Dec 2009 19:27:00 +0000

Božična pesem v prozi

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 01 Dec 2009 19:21:00 +0000

Disney je zopet naredil eno lepo pravljico, sicer staro a vseeno čudovito.

Santa got stuck

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 01 Dec 2009 18:12:00 +0000

Bližajo se prazniki, in ker papirnite novoletne voščilnice niso več v modi se je treba spomnit, kakšno pametno digitalno. Prvi poizkus je spodletel.

Batja Conov

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Tue, 01 Dec 2009 08:48:00 +0000

Po dolgem času sem spet risal z bamboojem. 2 dni risanja, teden pavze in 10 minutk da sem dokončal sliko. Vedno ko se kaj spravim delat ne dokončam. Potem dobim preblisk in porabim par minutk da dokončam stvar. Vedno je tako. Sej ne da je vredi narisan sam se čuti da sem se malce pa le naučil. Naslednje bodo bolše.

New Moon

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Mon, 30 Nov 2009 20:51:00 +0000

V soboto sem gledal New Moon. Nič novega...volkodlaki vstopijo v sceno. Bogi igralci, ki se morajo v kratkem času tako nabildati. Zelo me je zmotila scena, kjer ležita na travi. Prva asociacija so bili Telebajski. Zelen plastičen tepih, ki spominja na travo in tu in tam šopi rož. Zgleda popolnoma plastično in prav bedno. Zaradi filma bi še sladkor dobil sladkorno, saj je meden da bolj ne bi mogel biti. Dvorana je spominjala na izlet iz osnovne šole. Par odraslih in polna dvorana frocov, ki mi sežejo do kolen. Hvala bogu je bila tišina. Pri prvem delu so bile majhne smrklje, ki so vzdihovale in vreščale. ''Film sem že 7x gledala...zdej bo to , zdej bo to'' Pa ni mi treba govort ka bo. Zato gledam film. Skratka. Film je predvsem za otroke in otroke po duši. Mislim da starejši ne bi bili kaj veliko navdušeni nad filmom. Sej morda so knjige ok, ampak film je pa dobesedno meden kot Titanic. Pač tako mnenje imam. Če je vam film všeč, ne bit užaljeni. Počakajte par let da boste starejši in morda boste razmeli. Cukr, cukr, cukr, cukr, cukr, cukr,....

It's 3 o'clock and you're runing out of time

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Mon, 30 Nov 2009 17:40:00 +0000

Kaj jim ni jasno?

jakacbatko@gmail.com (Jakac) — Mon, 30 Nov 2009 11:54:00 +0000

Danes sem bil v Brežicah in se resnično zamislil. Nekoč sem slišal izjavo inštruktorja vožnje:'' Polovica ljudi, ne bi smela imeti avtomobilskih izpitov''. Človek ima prav. Ne samo zato, ker vsak dan reskira svoje življenje z čudnimi ljudmi. Danes sem v Brežicah pripeljal za avtomobil, ki se je spravljal parkirati. Dal sem mu dovolj prostoroa, da vzvratno zapelje. Ampak ne...ko sem se pripeljal se je gospa ustavla in precej živčno začela vrteti glavo po avtomobilu. Izgledalo je, kot da jo hoče spahniti z vratu. Nato je dala vzvratno, prižgale so se bele luči, vendar avtomobil je kar stal. Jaz čakam....ugasnejo bele vzvratne luči in se prižgejo vsi štirje smerniki. Malce začudeno pogledam in še kar čakam. Ne minejo 3 minute, ko se smerniki izklopijo in se vklopi desni smrnik. Nagnem glavo in se zamislim, kaj vraga počne. Tako po parih minutah stanja na mestu in vklapljanja in izklaplanja vseh svetil začne počasa, ampak res počasa lezti naprej. Skomignem z rameni in se parkiram na njen prostor. Ko stopim z avtomobila, pogledam in spet vidim njo. Naprej rine na sredino dveh parkirnih mest. Mislim da je bilo dovolj očitno, da pojma nima kako se parkira. To pa ni edino. Ne le da ljudje ne znajo parkirati in se ne zavedajo, kako velik avtomobil imajo in poslednično parkirajo obupno. Pred enim tednom sem prav tako v Brežicah videl nekaj, pri čemer mi je padla dol čeljust. Gospa se je peljala v mestu po levem pasu. Ni mi jasno, kako ji je sploh uspelo priti tam, še manj mi je jasno, zakaj ni šla na desni pas, če vidi da se vsi peljejo vzporedno in da prihaja nasproti nje avtomobil. Kako si lahko ljudje dovolijo takšne napake? Mesto sicer ni krizno, saj so hitrosti majhne. Mislim da vsi veste, kaj se dogaja na avtocestah. Včasih je bila avtocesta najbolj varna cesta. Če so se zgodile 3 prometne na leto, je bilo že grozno. Danes, mislim da ni tedna, ko ne bi vsaj eden zdrobil jeklenega konjička na njej. Ne rečem nalet v slabem vremenu. Se dogaja. Vendar kako lahko pridejo na napačen pas? Ogromne Stop oznake na obeh straneh vozišča. Velike table, napačna smer. Vse ostale table so obrnjene narobe. Vsi se vozijo proti njim. Zakaj potem vstrajajo svojo smer? Nekateri delajo samomor, kar je precej sebično, da sabo vzamejo še poven avtomobil nedolžnih, namesto, da bi nekomu podrli ograjo ali naredili luknjo v zidu. Drugi se grejo stave, kako dolgo lahko vozijo v napačno smer. Takšnim ljudem, tudi če preživijo, bi jim potrgal noge in roke. Nekateri so pač na tabletah in nimajo pojma kaj počnejo. Po moje pa je večina Slovenskega naroda zafrustriranega zaradi slabih plač, alkohola in zanič družinskih razmer, kar jim uniči razum in potem delajo bedarije, kot majhni otroci. In kako bi lahko rešili ljudi na cestah pred takšnimi norci? Izpite bi morali dobiti le res izpita vredni vozniki, ne pa takšni, ki imado 200 ur in že 23ič delajo izpit, in jim ga dajo le zato, ker se jih naveličajo. Vsi vozniki bi morali imeti šolo varne vožnje, po možnosti še šolo za bodyguarde, ki znajo več kot cirkusanti z avtomobilom. Prav tako bi morala biti vsa vozila izpravna. Ko sem šel na tehnični, mi je nekdo dejal:'' Sej če te pa tle ne spustijo čez pejd pa tam pa se boš vse zmenu''. Kaj je fora se zmenit, ko ti odtrga kolo pri 130km/h? Takšne ljudi, bi morali zapreti, ki ne delajo kar bi morali, ampak samo mastno služijo. Toliko stvari je narobe na svetu, prav zato pa ljudje umirajo. In tega se zavemo šele, ko naše bližnje doleti usoda, ki nam je znana, kot novica na TV. Šele takrat pomislimo, da bi bilo vredu nekaj storiti, da se to ne bo dogajalo. A očitno tudi vsakdanje žrtve na cesti, niso dovolj, da bi se zbudili. Počakajmo da bomo skoraj izumrli, morda se bomo takrat začeli boriti za svoj obstoj.